koncept / Management prostora oziroma manageriranje s prostorom je zmožnost oziroma sposobnost upravljanja s prostorom, ki je lahko v pristojnosti države, lokalne skupnosti, posameznih sektorjev ali zasebnikov. V tem smislu razumemo management prostora kot upravljanje s fizičnim prostorom ter usklajevanje različnih interesov, ki imajo vpliv na prostor. Management prostora ni priprava prostorskih politik, ampak operacionalizacija njihove izvedbe skozi ustrezne postopke, tako formalne kot neformalne. Management prostora tudi ni vladovanje nad prostorom, ampak usklajevanje različnih interesov in potreb, seveda s primesmi strateškega in komunikativnega delovanja. Lahko bi rekli, da je management prostora tehtnica, ki lovi ravnotežje na področju upravljanja s prostorom in v njegovo dobro. Bistvo managementa prostora je torej managerski proces, ki deluje v zelo dinamičnem okolju in mora zagotoviti trajnostne in prostorsko sprejemljive rešitve.

Management prostora združuje znanja tako s področja družboslovja, s poudarkom na tehnikah manageriranja, kot s področja tehničnih ved s poudarkom na urejanju prostora in okolja. Na področju prostorskega načrtovanja vključuje različne pristope načrtovanj v prostoru in sicer iz prostorskega, arhitekturnega, okoljskega, ekonomskega in sociološkega vidika. Osredotoča se na berljivost obstoječega stanja, zaznavanja interakcij med posameznimi strukturami, njihovih kvalitet in tudi anomalij. Hkrati zajema širši družbeni vidik in procese, ki spremljajo urbanistično načrtovanje od začetnih idej, priprave strokovnih podlag ter na koncu do pravno veljavnih prostorskih aktov. Na področju družboslovja pa se osredotoča na različne tehnike manageriranja prostora.

Na strokovnem posvetu bomo poskušali osvetliti izbrano temo z različnih strani ter na koncu oblikovati izhodišča za nadaljnje delo na tem področju.

poročilo s posveta / Metro SR, zavod za prostor Savinjske regije in Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) sta ob podpori Ministrstva za okolje in prostor, Skupnosti občin in Združenja občin Slovenije v okviru Meseca prostora 2015 v Celju organizirala strokovni posvet »Management prostora in trajnostni razvoj mest«. Strokovni posvet je bil namenjen vsem, ki se ukvarjajo s posegi v prostor, bodisi imajo konkretne izvedbene projekte bodisi postavljajo formalne ali neformalne okvirje za njihovo umeščanje.

Direktorica Direktorata za prostor na MOP ga. Barbara Radovan je na posvetu poudarila pomen managementa na področju priprave prostorskih strategij, doc. dr. Valerij Dermol, prodekan MFDPŠ, pa je izpostavil pomembnost izobraževanja na področju managementa in njegov vpliv pri poseganju v prostor.

V drugem delu posveta so gostje predstavili izkušnje iz prakse na področju managementa prostora. Prof. mag. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo, je predstavil vlogo mestnega arhitekta in izpostavil, da je vloga mestnega arhitekta kot managerja v razvoju mest v Sloveniji nedefinirana, saj nima ustrezne podpore v zakonodaji in posledično strokovne vloge pri razvoju mest. Po njegovem mnenju je »kvalitetno urejen prostor ustavna pravica vsakega posameznika«, kar pa mora z ustrezno regulativo izvajati država. Pri prenovi temeljnih zakonov s področja gradnje in načrtovanja prostora, ki so pravkar v teku, je tako potrebno vrniti stroki nekdanjo veljavo. Doc. dr. Manca Plazar, vodja Urada za okolje in prostor Občine Piran, je predstavila področje manageriranja prostora v praksi obalne občine, ki je zaradi atraktivnosti še posebej povržena pritiskom urbanizacije. Po njenem mnenju je v procese manageriranja prostora še kako nujno vključiti tudi javnost, kar je pokazala na primeru sodelovanja z občani in stroko pri urejanju portoroškega obalnega pasu. G. Boštjan Cotič iz Urbanističnega inštituta je opozoril na prihajajoč trend načrtovanja mest in sicer na recikliranje in ponovno uporabo degradiranih območij, v nasprotju z dosedanjim trendom širitve mest navzven. Po njegovem mnenju je »regeneracija degradiranih območij potrebna zaradi okoljskega in zdravstvenega vidika, k čemur bo potrebno stremeti mdr. tudi na območju Stare Cinkarne, zaradi socialnega, urbanistično-oblikovalskega in ekonomskega vidika in drugih razlogov«. Ga. Darja Zabukovec z Mestne občine Celje pa je predstavila primere dobre prakse s področja upravljanja s prostorom mesta Celje. Predstavila je primer nedavnega projekta EPO Urban, s katerim se je Mestna občina lotila prenov stavbnega fonda v mestnem jedru, prenovo starega mestnega jedra in vlogo mestnega marketinga pri njegovem oživljanju. Opozorila je, da so občine pri načrtovanju svojega razvoja zelo omejene tudi zaradi različnih varstvenih režimov v prostoru, ki jih morajo pri pripravi občinskih prostorskih načrtov usklajevati sami, kar pa velikokrat celo ni mogoče.

Pokazalo se je, da je management oz. upravljanje s prostorom zapostavljena kategorija, prav tako na tem področju ni ustreznega izobraževanja. Bo pa to v luči novih doktrin prostorskega načrtovanja in doseganja trajnostnega razvoja v Sloveniji vsekakor morala postati vsakdanja praksa, če želimo doseči višji novo prostorske kulture v državi.

izjava za medije / v priponki