definiranje javnih prostorov v mestu / Javni prostor v mestu obsega območja, namenjena širši javnosti in mnogoteri uporabi. Uporabniki javnega prostora v soseskah se mentalno sicer ožijo na množico bližnjih stanovalcev, čeprav so v osnovi namenjeni širši skupnosti. Je temu res tako? Kdo uporablja javne mestne prostore v soseskah in na kak način? Je vsebina javnih mestnih prostorov stanovanjskih sosesk primerna? Kakšno vlogo ima pri tem mirujoči promet kot eden glavnih uzurpatorjev tega prostora? Ali ima mesto tudi primere dobre prakse oblikovanja in rabe javnih prostorov v soseskah? Drugod po svetu ugotavljajo, da urejeni javni prostori v mestu, še posebej parki, trgi, skupna igrišča, zelene površine v soseskah neposredno prispevajo k dvigu kvalitete bivanja, s tem pa posredno k fizični in psihični kondiciji uporabnikov. V Sloveniji je odnos do teh prostorov dvorezen: Na eni strani jih obravnavamo kot samoumevno dobrino še iz časov skupne lastnine, na drugi strani pa kot absolutno lastnino z neomejeno pravico uporabe za lastne potrebe.
cilj / S projektom »Definiranje javnih prostorov« bomo odgovorili na zgoraj zastavljena vprašanja, na konkretnem primeru (primerih) pa izvedli poskus oblikovanja kvalitetnega javnega prostora na način sodelovanja z interesnimi skupinami in mestnimi četrtmi.
ciljna skupina / (dejanski in potencialni) uporabniki izbranega javnega prostora / lokalna skupnost (mestna četrt)
časovni potek / po dogovoru
program / Projekt bo potekal v treh fazah: 1. faza obsega analizo stanja (izbranega javnega prostora) / 2. faza obsega delavnico s ciljno skupino, torej z dejanskimi in potencialnimi uporabniki izbranega javnega prostora in predstavniki lokalne skupnosti (mestne četrti). Delavnica poteka na način javne debate med udeleženci, kjer se predstavijo pričakovanja uporabnikov na eni strani ter strokovna izhodišča na drugi strani. Rezultat delavnice je SWOT analiza (prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti) / 3. faza obsega izdelavo strokovnih podlag s konkretnim idejnim predlogom ureditve javnega prostora tako, da se upoštevajo dognanja 1. in 2. faze. Poleg tega se zaključek 3. faze predstavi uporabnikom javnega prostora (udeležencem delavnice) ter širši javnosti (kot npr. model skupnega sooblikovanja javnih prostorov).
Pred pričetkom projekta so o pomenu javnega prostora v mestu poročali mediji:
Novi tednik (6.6.2013)
cilj / S projektom »Definiranje javnih prostorov« bomo odgovorili na zgoraj zastavljena vprašanja, na konkretnem primeru (primerih) pa izvedli poskus oblikovanja kvalitetnega javnega prostora na način sodelovanja z interesnimi skupinami in mestnimi četrtmi.
ciljna skupina / (dejanski in potencialni) uporabniki izbranega javnega prostora / lokalna skupnost (mestna četrt)
časovni potek / po dogovoru
program / Projekt bo potekal v treh fazah: 1. faza obsega analizo stanja (izbranega javnega prostora) / 2. faza obsega delavnico s ciljno skupino, torej z dejanskimi in potencialnimi uporabniki izbranega javnega prostora in predstavniki lokalne skupnosti (mestne četrti). Delavnica poteka na način javne debate med udeleženci, kjer se predstavijo pričakovanja uporabnikov na eni strani ter strokovna izhodišča na drugi strani. Rezultat delavnice je SWOT analiza (prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti) / 3. faza obsega izdelavo strokovnih podlag s konkretnim idejnim predlogom ureditve javnega prostora tako, da se upoštevajo dognanja 1. in 2. faze. Poleg tega se zaključek 3. faze predstavi uporabnikom javnega prostora (udeležencem delavnice) ter širši javnosti (kot npr. model skupnega sooblikovanja javnih prostorov).
Pred pričetkom projekta so o pomenu javnega prostora v mestu poročali mediji:
Novi tednik (6.6.2013)
