otroška igrišča kot najbolj demokratičen prostor za otroke / V preteklosti je bilo otroško igrišče opredeljeno kot površina, namenjena izključno igri otrok, danes pa postajajo otroška igrišča prostori, v katerih se pridobivajo pomembne življenjske izkušnje. Poleg razvoja medsebojnih interakcij je otroško igrišče pomembno kot okolje, v katerem otrok razvija svoj odnos do (grajenega) prostora. Prav zato so pri načrtovanju in oblikovanju igrišč poleg  varnostnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati, še kako pomembne prvine, iz katerih bo otrok črpal svoje prve vtise o prostoru - ocenjeval bo materiale, barve, kompozicije. Slovenskih raziskav na tem področju je malo; najnovejše med njimi pa poudarjajo, da je igralo »temelj spoznavanje sebe, igralo je medij izražanja otroške domišljuje in prepričanj, igralo je eksperiment življenja« (Tomšič Čerkez, Zupančič, 2011). Uporabniki otroških igrišč in stroka ugotavljamo, da so bila določila zakonodaje iz časov družbenega planiranja otrokom bolj naklonjena - z zakonom je bila namreč določena obligacija izgradnje otroških igrišč v vsaki novi stanovanjski soseski. Še danes so to prostori, ki v soseskah predstavljajo zadnje ostanke zelenih površin med sicer z mirujočim prometom močno obremenjenimi stanovanjskimi kareji. Poleg zahtev po večjem obsegu parkirnih površin otroška igrišča v soseskah ogrožajo povsem novi družbeni vzorci, ki se jim igrišča upirajo z ograjevanjem ali pa preprosto propadejo - postanejo neurejena zelena površina, ki jo postopoma uzurpirajo drugi uporabniki. Želja po zagotavljanju kvalitetne igre na otroških igriščih torej nikakor ni dovolj. K dolgi življenjski dobi otroških igrišč bo lahko pripomogla le višja družbena zavest o pomenu ustreznih prostorov za igro. Katero pa je primerno mesto za ustrezno (pre)vzgojo? Pri najmlajših, seveda. Če želimo v prihodnje načrtovati, predvsem pa ohranjati kvalitetne prostore za igro, moramo o pomenu le-teh osveščati že najmlajše; posredno jih vzgajamo tako, da bodo vzpostavili odnos tudi do širšega prostora in prepoznavali in razvijali njegove kvalitete. Prostorska kultura pa je tisto, kar nam je v zadnjih desetletjih ušlo iz nadzora in kar zahteva vnovičen premislek o kvaliteti prostora kot enem od družbenih interesov in kot odrazu družbene blaginje. 

cilj / Otroke začeti spoznavati z grajenim okoljem, jih postopoma naučiti kritičnega odnosa do njega ter jih aktivno vključiti v njegovo soustvarjanje. Tema otroško igrišče je otrokom najbližja, so njeni uporabniki in si sami določajo pravila organizacije. Skozi proces spoznavanja, učenja, ter na koncu ustvarjanja si bodo sami zasnovali svoje igrišče.

ciljna skupina / Osnovnošolski otroci

časovni potek / Skozi šolsko leto / v okviru rednega pouka ali fakultativno

program / predstavitev projekta javnosti / tiskovna konferenca, september 2012 / predstavitev projekta po šolah, september - oktober 2012 / izpeljava projekta v šolskih skupinah, oktober 2012 - februar 2013 / zaključek projekta / okrogla miza / razstava, april 2013