V letošnjem letu se je Celje prvič pridružilo globalni akciji urbanih sprehodov, ki pod imenom ''Jane's Walk'' po celem svetu potekajo prvi vikend v mesecu maju. Sprehodi obeležujejo ime in ideje Jane Jacobs, celjski sprehod pa je prav tako kot ostali sprehodi po svetu ozaveščal o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih, o vplivu pešcev na urejanje mestnega prostora ter spodbujal povezovanje prebivalcev s sosedi in sosesko.

Pomen starega mestnega jedra Celja se v zadnjih desetletjih spreminja, njegova upravna, trgovska, stanovanjska funkcija se s širitvijo vsebin na obrobje mesta gotovo zmanjšujeta; vendarle pa je mestno jedro v zavesti Celjanov še vedno kulturno, umetniško, družabno stičišče, ki bo zaradi svojih zgodovinskih, vsebinskih in emocionalnih plasti vedno (pre)živelo.

Letošnja tema celjskega sprehoda, imenovana (o)živimo mesto, je tako pokazala na nekatere svetle primere starega mestnega jedra, ki ga poživljajo, oživljajo, živijo... V skupnem pogovoru med soustvarjalci mestnega življenja, udeleženci in voditelji sprehoda smo ugotavljali, ali je lahko tudi prilagojenost vsebin izbranih primerov nivoju pešca tista prednost, ki ponudbo mesta bogati in hkrati omogoča njen obstoj.

Sprehodili smo se po šestih točkah, na katerih smo v skupni debati ugotavljali, katere so prednosti starega mestnega jedra in katere vsebine ga bogatijo, ali je pomembna tudi njihova umestitev v prostor, kako mesto doživljamo uporabniki - pešci in kako vpliv pešcev na razvoj mesta vidijo Celjani.

Kraj in čas začetka sprehoda / sprehod se je pričel 5. maja 2012 ob 10.00 pred kipom Splavarja ob Savinji
Pot sprehoda / vodila nas je od nabrežja Savinje skozi mestno jedro
Vodja sprehoda / Zavod METRO SR
Kontakt / Mojca Furman Oman (mojca@metro-sr.org) in Jaka Sedovnik (jaka@metro-sr.org)
Zaključek sprehoda / zaključili smo s kavo ob 13.00 na zadnji točki, pri Braniboru
Udeleženci / Celjanke in Celjani dobre volje

Sprehod je potekal po izbranih točkah, ki so nosile vsaka svoj "moto" - ta je predstavljal izhodiščno temo za debato in spodbujal udeležence k razmisleku. "Moto" smo s kredo napisali ob izbrani točki na talno površino, sprehajalci (prijazni grafitarji) pa so kot miselni vzorec dodajali svoje predloge, pohvale, opažanja, pobude. Naše pobude so tako ostale napisane na tleh (do prvega dežja) kot izziv in v premislek mimoidočim. Smo pa poleg pisnih vtisov na Gosposki ulici za sabo pustili tudi mavrično "zebro", ki je koristno pomagala mnogim sobotnim sprehajalcem preko ceste. 

Skupna ugotovitev udeležencev ob zaključku sprehoda pa je ta, da ima mestno jedro Celja velik potencial za vsebinsko prenovo z vključitvijo inovativnih, kulturnih, umetniških in podobnih vsebin. Kaj pa smo ugotavljali na poti ob posameznih točkah?

točka 1: Splavar / moto: promenada je kul! / Kip splavarja avtorja Borisa Kalina stoji na glavni pešpoti Celja, njegovi promenadi, ki povezuje zahodni del mesta s starim mestnim jedrom in se vključuje celo v regionalno mrežo pešpoti; mimo Splavarja lahko pripešačimo do Celjske koče ali v drugi smeri celo do Logarske doline. Izjemno lego so uspešno izkoristili avtorji nove Osrednje knjižnice Celje, ki se odpira na savinjsko nabrežje in vabi mimoidoče k branju in kavi. Pogovarjali smo se o čudoviti mestni promenadi, o njeni zgodovini, uporabnosti, prednosti, pomanjkljivosti, ozelenjenosti, uspešni vključitvi nove knjižnice v koncept promenade, o tem, ali bi bila drugačna, vase zaprta knjižnica, obrnjena k avtomobilskemu prometu na Muzejskem trgu tudi tako uspešna, ali je njen nagovor pešca tudi ''recept'' za veliko priljubljenost izjemno kvalitetnega novega urbanega ambienta mesta... Promenada nam je všeč, ker je zelena, ker se na njej Celjani srečujemo in družimo, ker predstavlja utrip mesta; želimo pa si, da bi ob njej nanizali več vsebine za otroke, da bi se kolesarji na njej vsaj upočasnili, da bi jo uporabljali za spontane ulične nastope, da bi jo podaljšali "do Logarske doline in Celjske koče" ...

točka 2: Gosposka ulica, pasaža pri Leonardu / moto: Gosposka je nobl! / Nekdaj gosposka Gosposka ulica, ki so jo oživljali obrtniki in rokodelci, danes še skuša živeti s podobno vsebino. Njen del, pasaža pri Leonardu, je lep primer oživljenega prehoda, ki na eni strani z odprtimi vitrinami vabi k sladicam, na drugi strani pa prav tako z vabljivimi izložbami skozi steklene površine omogoča poglede v notranjost, k drobni ponudbi butičnih izdelkov, kot so jih že nekdaj ustvarjale spretne roke Gosposke ulice. Pogovarjali smo se o tem, ali bi bila Leonardova ponudba tudi tako uspešna, če bi se steklene površine zatemnile, ali bi bilo vabilo v lokal tudi tako obetavno, če bi se ponudba iz pasaže preselila v zakrito notranjost, kako lahko urejena pasaža spodbuja pešce, kaj nam je na Gosposki všeč in kaj bi še dodali. Narisali smo manjkajoč prehod za pešce na sredini Gosposke ulice, kjer vsi pešci vsakodnevno kršimo prometne predpise in prečkamo ulico izven (zelo oddaljenih) prehodov. Všeč so nam izložbe in ponudba, butiki, želimo pa si več zelenja, manj avtomobilov, urejene izložbe vzdolž celotne ulice, obnovljene fasade, več rokodelskih delavnic, večjo ponudbo sladic in sladoleda v mestu. Doživeli smo tudi "bližnje srečanje" z motoristom na že tako ozkem in skopo odmerjenem pločniku, kar vsekakor ni vzpodbuda za pešačenje po Gosposki.

točka 3: Atelje Mihaele Jezernik / moto: umestnost je in! / Atelje se skriva na dvoriščni strani enega od karejev mesta, rahlo odmaknjen od glavnih mestnih peš promenad. Vendarle pa unikatna oblikovalka povabi naključne mimoidoče, da pokukajo skozi odprta pritlična okna njene ustvarjalnice. Na točki nam je spregovorila umetnica Mihaela Jezernik in nam predstavila svojo delavnico ter svoj pogled na ustvarjanje v mestnem jedru. Pogovarjali smo se o umetnosti na ulici, o tem, ali bi bila umetnost tolikokrat na ogled tudi v višjem nadstropju, ali bi pokukali v notranjost skozi zaprta okna, ali bi pozdravili umetnika skozi zagrnjene zavese in spuščene rolete. Všeč nam je umetnost in majhni ateljeji, ki bogatijo mestno ponudbo, pogrešamo pa več umetniških zvrsti v mestnem jedru, festivale, umetniške kolonije in podobno. Poleg prijazne umetnice nam je prav tako prijazna sprehajalka, ki se ukvarja z glasbo, predstavila koncept poulične glasbe in oživitve mestnega jedra s pomočjo različnih glasbenih zvrsti. Upamo, da bo glasbeni dogodek zaživel tudi v Celju (21. junija 2012)!

točka 4: Vila Malina / moto: inovativnost je glavna! / Vila Malina je lokal ob glavni promenadi mestnega jedra, ki otroke povabi s pestro vsebino in kvalitetno ponudbo. Preplet delavnic, ustvarjalnic, praznovanj, atraktivno oblikovane izložbe, lesenih in didaktičnih igrač je lahko recept, ki pritegne mimoidočega pešca. Sprejela nas je prav tako prijazna Mirjam Muha iz Vile Malina in nam predstavila njihov koncept inovativne ponudbe. Pogovarjali smo se o tem, ali bi bila Vila Malina uspešna tudi na obrobju mesta, dostopna zgolj z avtomobilom, ali so njeni obiskovalci naklonjeni pešačenju,  ali nemara že sama po sebi vzgaja nove rodove ''urbanih sprehajalcev''. Ugotavljali smo, da se mestno jedro prazni (nedavno je zaprla vrata tudi legendarna trgovina Lovec), trgovska ponudba pa se seli na obrobje, v nakupovalna središča. Predlagamo, da se v mestu spodbuja trgovine s konceptom, inovativno ponudbo, novo ponudbo (npr. vegetarijanske restavracije, svetovalnice za zdravo življenje), ... Ugotovili smo, da ima mestno jedro potencial za vsebinsko prenovo in ključno prednost pred obrobjem mesta v svoji kulturni, umetniški, družabni vlogi.

točka 5: Tržnica / moto: tržnica je zakon! / Nova celjska tržnica, nastala je na mestu stare tržnice v letu 2009, predstavlja vsakodnevno družabno točko Celjanov, ki s košarami in vrečkami, brez avtomobila, mimogrede opravijo drobne dnevne nakupe. Pešcu je pisana na kožo - motorni promet je močno omejen, prosti prehodi za pešce pa potekajo v vseh smereh. Sobotno dopoldne na tržnici se spremeni v mravljišče pešcev, ki se oskrbijo s svežimi lokalnimi pridelki in hkrati s peš sprehodom na tržnico opravijo dobro delo za svoje zdravje. Pogovarjali smo se o pomenu tržnice v mestu, o tem, ali bi bila tržnica uspešna tudi v primeru zaprtega oboda, ali pa je uspešna prav zato, ker predstavlja del poti mimobežnega pešca, ali bi bila uspešna tudi kje drugje, na obrobju mesta, dostopna zgolj z avtomobilom, ali tudi tržnica sama ''ustvarja'' sobotne sprehajalce. Všeč nam je ponudba svežega in domačega sadja in zelenjave, dobra in zdrava hrana, prijaznost branjevk, njihovi nasveti, druženje in srečevanje, ... Tržnica predstavlja v zavesti Celjanov "srce mesta" in tudi sobotni vrvež na tržnici je potrdil naše ugotovitve.

točka 6: Branibor / Eden od najstarejših celjskih lokalov, Branibor Pub, se nahaja na koncu celjske promenade v smeri sever -jug, ob koncu (ali začetku) Stanetove ulice. Lokal na isti lokaciji živi že več kot 150 let, kar pomeni, da ima ''recept'' za uspešnost tudi v starem mestnem jedru. Vendar pa je ob tem izredno zanimiva nova pridobitev lokala - njegova širitev na dvoriščno stran, ki predstavlja nov, inovativen primer v celjskem središču. Izstopa zaradi poguma lastnika, ki se je lotil urejanja slabo vzdrževanega in lastniško razdrobljenega atrija, predvsem pa zaradi načina ureditve, prenove obstoječih majhnih objektov na dvoriščni strani. Pogovarjali smo se o tem, ali bi bil Branibor tako priljubljen tudi brez ponudbe na ''obeh straneh'', kakšna bi bila njegova podoba, če bi dvoriščno stran pozidal v celoti, ali je prenova atrijev lahko priložnost za staro mestno jedro in kakšen je recept za to prenovo.

V senci prenovljenega atrija smo ob kavi strnili vtise:

Ful zanimiv sprehod po mestu - še kdaj. N.

Čestitam za pogum in še več idej. T.

Nove ideje, poznanstva, druženje, sprehod po mestu in pozitivna naravnanost - vse to je prinesel Jane^,s walk 2012. Naslednje leto pa ponovimo v še večji udeležbi. M.

Hvala za čudovito dopoldne. Hvala za inspirativni sprehod. Hvala za super pobudo. H.

Kar tako - a je bilo veliko več! R.

Lepa družba, še lepša ideja, odkritje novega kotička, lepo sva se imela - vedno bolj sva zadovoljna z majhnimi stvarmi in dogodki - manj je več. M.

Zelo lepa ideja in izvedba, še tako naprej. U.

Fajn. A. (6 let)

Bilo mi je zelo všeč. D. (9 let)

Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za udeležbo, hvala tudi Maji za fotografije, Gorazdu za strokovno pomoč in slovenskemu koordinatorju za podporo. Vabimo vas, da se nam ponovno pridružite prvi vikend v maju 2013!

Slovenski koordinator urbanih sprehodov: Inštitut za politike prostora, Ljubljana /

http://ipop.si/2012/04/20/urbani-sprehodi-janes-walk-2/

Svetovni koordinator urbanih sprehodov: Jane's Walk National Office /

http://janeswalk.net/

o dogodku so poročali /