komu / nevladnim organizacijam, civilnim iniciativam in zainteresirani javnosti
kaj / vabilo na usposabljanje Mreže za prostor v Celju
kdaj / v sredo, 9.10.20213 Mreža za prostor vabi nevladne organizacije, civilne iniciative in vso zainteresirano javnost na strokovni usposabljanji v Celje
kje / usposabljanji bosta potekali v prostorih Zavoda Celeia Celje oz. Centra sodobnih umetnosti v Galeriji Račka, Gosposka ulica 3, II. nadstropje, 3000 Celje
program /
15.00 - 16.30 - delavnico na temo začasne rabe z naslovom Začasna raba prostora - revitalizacija z majhnimi koraki - sodelujoči Marko Peterlin, IPoP, Urška Jurman, KUD Obrat (Onkraj gradbišča), Andreja Džakušič, Celje (Viseči vrtovi)
16.30 - 18.00 - strokovno usposabljanje na temo urbane prenove z naslovom Participativni proračun kot orodje urbane politike - sodelujoči Marko Peterlin, IPoP, Matic Primc, Maribor, Iniciativa mestni zbor
Vabljeni!
dodatne informacije /
koordinator Mreže za prostor:
Inštitut za politike prostora, Ljubljana
Marko Peterlin, telefon: 0590 63 683, e-pošta: ipop@ipop.si
koordinator za izvedbo srečanja v Celju:
Metro SR, zavod za prostor Savinjske regije, Celje
Mojca Furman Oman, tel. 03 4900 409, e-pošta: mojca@metro-sr.org
koncept dogodka /
Začasna raba prostora - revitalizacija z majhnimi koraki
Začasna raba prostora je lahko pomemben dejavnik pri oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov, pa naj gre za odprte površine, stavbe ali dele stavb, kar velja še toliko bolj v času gospodarske recesije. Medtem ko nerabljeni prostori pogosto vodijo v propadanje prostora in degradiranje neposredne okolice, začasna raba prostora pomembno vpliva na dvig uporabne, ekonomske, družbene in kulturne vrednosti samega prostora in njegove okolice. Začasna raba prostora obenem izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti in urbane skupnosti, s čimer pomembno vpliva na krepitev posameznih pobud in dejavnosti, kot tudi na dvig kvalitete in pestrosti življenja v mestnih četrtih.
Dogodek bo potekal v obliki medsebojnega usposabljanja, izmenjave izkušenj in oblikovanja priporočil za uporabnike in lastnike nepremičnin. Uvodoma bo Marko Peterlin (IPoP) predstavil kaj začasna raba prostora pravzaprav vključuje, kakšne so njene pozitivne strani in najpogostejše težave ter predstavil ugotovitve s posveta o začasni rabi prostora, ki je v Ljubljani potekal 7.10.2013. V nadaljevanju bo Urška Jurman (Kud Obrat) predstavila izkušnje z začasno rabo prostora v primeru skupnostnega urbanega vrta Onkraj gradbišča, Andreja Džakušič pa v primeru Visečih vrtov v Celju. Sledil bo pogovor, ki ga bo moderiral Marko Peterlin.
Participativni proračun kot orodje urbane politike.
Gre za koncept upravljanja, ki prebivalce občine neposredno vključi v proces upravljanja z mestom. Prebivalci prek participativnega proračuna neposredno odločajo o razporejanju t.i. investicijskega dela javnih sredstev občine. Tovrstno javno upravljanje prinaša vrsto prednosti: ljudje lahko neposredno vplivajo na zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti, v kateri živijo, zaradi povečane transparentnosti se poveča zaupanje prebivalcev v nosilce oblasti, poraba javnih sredstev postane učinkovitejša, povečajo pa se tudi samozavest in samozaupanje prebivalcev ter občutek za medsebojno solidarnost.
Urbane politike si v sodobnih demokratičnih družbah težko predstavljamo brez neposrednega sodelovanja prebivalcev pri načrtovanju razvoja mesta. To bolj ali manj velja tudi za Slovenijo, ki ima kljub nazadovanju v zadnjih letih že desetletja uzakonjeno vključevanje javnosti pri pripravi prostorskih načrtov. Še posebej je sodelovanje prebivalcev ključno v procesih urbane prenove 'od spodaj', kjer pobuda za izboljšanje življenjskega okolja v degradiranih urbanih območjih izhaja od samih prebivalcev.
Participativni proračun na lokalni ravni temelji na bolj ali manj istih izhodiščih kot participacija prebivalcev pri urejanju prostora. Lokalni prebivalci pač najbolje poznajo svojo sosesko, njeno uporabo in zlorabo, kakor tudi potrebe, želje in pričakovanja v zvezi s sosesko, ker so pač njeni najbolj pogosti uporabniki. Participativni proračun predstavlja priložnost, da se bolj participativna priprava prostorskih načrtov poveže s ključnim inštrumentom za njihovo izvajanje, torej proračunom, ter da se z javnimi sredstvi podpre procese urbane prenove 'od spodaj'. Kot kažejo desetletja izkušenj podobnih organizacijskih modelov iz tujine, se s pomočjo te vrste upravljanja izboljša socialni položaj v mestu, zmanjšajo se neenakosti v družbi, poveča se vključevanje ranljivih skupin, ljudje izražajo večje zaupanje v demokracijo, nenazadnje pa se mesto tudi hitreje gospodarsko razvija. Neposredna vključitev v upravljanje mesta poteka na ravni sosesk, krajevnih skupnosti ali četrti, s pomočjo različnih metod neposrednega odločanja prebivalcev, kakršni so npr. zbori občank in občanov. Na ta način se ne izrazi le neposredna demokratična volja prebivalcev mesta, temveč se hkrati krepi tudi družbena odgovornost in aktivno družbeno udejstvovanje slehernega prebivalca v mestu.
V uvodu seminarja bomo na kratko orisali kontekst urbanih politik in priložnosti participativnega proračuna v tem okviru. V osrednjem predavanju bo koncept participativnega proračuna, izbrane tuje primere ter možnosti za uvedbo v slovenskih občinah podrobneje predstavil Matic Primc iz Iniciative mestni zbor. Sledil bo pogovor, ki ga bo moderiral Marko Peterlin.
lokacija / Prostori Zavoda Celeia Celje oz. Centra sodobnih umetnosti v Galeriji Račka, kjer bo potekalo srečanje, se nahajajo na naslovu Gosposka ulica 3, II. nadstropje, Celje. Lokacija srečanja bo potekala v starem mestnem jedru, v hiši s pestro zgodovino (zgrajena 1571). Bivša mestna kvartina hiša je sprva služila za nastanitev vojakov, od leta 1785, ko jo je mesto prodalo, pa je prehajala skozi roke številnih lastnikov in spreminjala rabo. Po končanem denacionalizacijskem postopku je hišo odkupila Mestna občina Celje. V I. nadstropju ima prostore Turistično društvo Celje, v II. nadstropju pa je leta 2009 Mestna občina namenila prostore Galeriji Račka, ki se nahaja v prostoru bivšega peep-showa, zato je bila ob nastanku namenjena umetnosti, ki se ukvarja z erotiko. Trenutno v galerijskih prostorih ni gostujočih razstav, kot nevladnemu sektorju s področja prostora pa se nam je zdelo zanimivo, da srečanje Mreže za prostor zasnujemo v objektu, ki ima za sabo pestro zgodovino s številno menjavo rab objekta v strogem centru mesta.
kdaj / v sredo, 9.10.20213 Mreža za prostor vabi nevladne organizacije, civilne iniciative in vso zainteresirano javnost na strokovni usposabljanji v Celje
kje / usposabljanji bosta potekali v prostorih Zavoda Celeia Celje oz. Centra sodobnih umetnosti v Galeriji Račka, Gosposka ulica 3, II. nadstropje, 3000 Celje
program /
15.00 - 16.30 - delavnico na temo začasne rabe z naslovom Začasna raba prostora - revitalizacija z majhnimi koraki - sodelujoči Marko Peterlin, IPoP, Urška Jurman, KUD Obrat (Onkraj gradbišča), Andreja Džakušič, Celje (Viseči vrtovi)
16.30 - 18.00 - strokovno usposabljanje na temo urbane prenove z naslovom Participativni proračun kot orodje urbane politike - sodelujoči Marko Peterlin, IPoP, Matic Primc, Maribor, Iniciativa mestni zbor
Vabljeni!
dodatne informacije /
koordinator Mreže za prostor:
Inštitut za politike prostora, Ljubljana
Marko Peterlin, telefon: 0590 63 683, e-pošta: ipop@ipop.si
koordinator za izvedbo srečanja v Celju:
Metro SR, zavod za prostor Savinjske regije, Celje
Mojca Furman Oman, tel. 03 4900 409, e-pošta: mojca@metro-sr.org
koncept dogodka /
Začasna raba prostora - revitalizacija z majhnimi koraki
Začasna raba prostora je lahko pomemben dejavnik pri oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov, pa naj gre za odprte površine, stavbe ali dele stavb, kar velja še toliko bolj v času gospodarske recesije. Medtem ko nerabljeni prostori pogosto vodijo v propadanje prostora in degradiranje neposredne okolice, začasna raba prostora pomembno vpliva na dvig uporabne, ekonomske, družbene in kulturne vrednosti samega prostora in njegove okolice. Začasna raba prostora obenem izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti in urbane skupnosti, s čimer pomembno vpliva na krepitev posameznih pobud in dejavnosti, kot tudi na dvig kvalitete in pestrosti življenja v mestnih četrtih.
Dogodek bo potekal v obliki medsebojnega usposabljanja, izmenjave izkušenj in oblikovanja priporočil za uporabnike in lastnike nepremičnin. Uvodoma bo Marko Peterlin (IPoP) predstavil kaj začasna raba prostora pravzaprav vključuje, kakšne so njene pozitivne strani in najpogostejše težave ter predstavil ugotovitve s posveta o začasni rabi prostora, ki je v Ljubljani potekal 7.10.2013. V nadaljevanju bo Urška Jurman (Kud Obrat) predstavila izkušnje z začasno rabo prostora v primeru skupnostnega urbanega vrta Onkraj gradbišča, Andreja Džakušič pa v primeru Visečih vrtov v Celju. Sledil bo pogovor, ki ga bo moderiral Marko Peterlin.
Participativni proračun kot orodje urbane politike.
Gre za koncept upravljanja, ki prebivalce občine neposredno vključi v proces upravljanja z mestom. Prebivalci prek participativnega proračuna neposredno odločajo o razporejanju t.i. investicijskega dela javnih sredstev občine. Tovrstno javno upravljanje prinaša vrsto prednosti: ljudje lahko neposredno vplivajo na zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti, v kateri živijo, zaradi povečane transparentnosti se poveča zaupanje prebivalcev v nosilce oblasti, poraba javnih sredstev postane učinkovitejša, povečajo pa se tudi samozavest in samozaupanje prebivalcev ter občutek za medsebojno solidarnost.
Urbane politike si v sodobnih demokratičnih družbah težko predstavljamo brez neposrednega sodelovanja prebivalcev pri načrtovanju razvoja mesta. To bolj ali manj velja tudi za Slovenijo, ki ima kljub nazadovanju v zadnjih letih že desetletja uzakonjeno vključevanje javnosti pri pripravi prostorskih načrtov. Še posebej je sodelovanje prebivalcev ključno v procesih urbane prenove 'od spodaj', kjer pobuda za izboljšanje življenjskega okolja v degradiranih urbanih območjih izhaja od samih prebivalcev.
Participativni proračun na lokalni ravni temelji na bolj ali manj istih izhodiščih kot participacija prebivalcev pri urejanju prostora. Lokalni prebivalci pač najbolje poznajo svojo sosesko, njeno uporabo in zlorabo, kakor tudi potrebe, želje in pričakovanja v zvezi s sosesko, ker so pač njeni najbolj pogosti uporabniki. Participativni proračun predstavlja priložnost, da se bolj participativna priprava prostorskih načrtov poveže s ključnim inštrumentom za njihovo izvajanje, torej proračunom, ter da se z javnimi sredstvi podpre procese urbane prenove 'od spodaj'. Kot kažejo desetletja izkušenj podobnih organizacijskih modelov iz tujine, se s pomočjo te vrste upravljanja izboljša socialni položaj v mestu, zmanjšajo se neenakosti v družbi, poveča se vključevanje ranljivih skupin, ljudje izražajo večje zaupanje v demokracijo, nenazadnje pa se mesto tudi hitreje gospodarsko razvija. Neposredna vključitev v upravljanje mesta poteka na ravni sosesk, krajevnih skupnosti ali četrti, s pomočjo različnih metod neposrednega odločanja prebivalcev, kakršni so npr. zbori občank in občanov. Na ta način se ne izrazi le neposredna demokratična volja prebivalcev mesta, temveč se hkrati krepi tudi družbena odgovornost in aktivno družbeno udejstvovanje slehernega prebivalca v mestu.
V uvodu seminarja bomo na kratko orisali kontekst urbanih politik in priložnosti participativnega proračuna v tem okviru. V osrednjem predavanju bo koncept participativnega proračuna, izbrane tuje primere ter možnosti za uvedbo v slovenskih občinah podrobneje predstavil Matic Primc iz Iniciative mestni zbor. Sledil bo pogovor, ki ga bo moderiral Marko Peterlin.
lokacija / Prostori Zavoda Celeia Celje oz. Centra sodobnih umetnosti v Galeriji Račka, kjer bo potekalo srečanje, se nahajajo na naslovu Gosposka ulica 3, II. nadstropje, Celje. Lokacija srečanja bo potekala v starem mestnem jedru, v hiši s pestro zgodovino (zgrajena 1571). Bivša mestna kvartina hiša je sprva služila za nastanitev vojakov, od leta 1785, ko jo je mesto prodalo, pa je prehajala skozi roke številnih lastnikov in spreminjala rabo. Po končanem denacionalizacijskem postopku je hišo odkupila Mestna občina Celje. V I. nadstropju ima prostore Turistično društvo Celje, v II. nadstropju pa je leta 2009 Mestna občina namenila prostore Galeriji Račka, ki se nahaja v prostoru bivšega peep-showa, zato je bila ob nastanku namenjena umetnosti, ki se ukvarja z erotiko. Trenutno v galerijskih prostorih ni gostujočih razstav, kot nevladnemu sektorju s področja prostora pa se nam je zdelo zanimivo, da srečanje Mreže za prostor zasnujemo v objektu, ki ima za sabo pestro zgodovino s številno menjavo rab objekta v strogem centru mesta.
