V sklopu dejavnosti Mreže za prostor je METRO SR sodeloval pri pripravi pobude za ustavno presojo in zadržanje izvršitve dveh členov prostorske zakonodaje. Sporočilo za javnost Mreže za prostor je bilo izvirno objavljeno na spletnih straneh Mreže za prostor oz. IPoP.
Možnost širitve stavbnih zemljišč na Ustavnem sodišču
22. 02. 2013
Sporočilo za javnost Mreže za prostor
Osem nevladnih organizacij je v ponedeljek, 18. februarja 2013 na Ustavno sodišče poslalo pobudo za ustavno presojo in zadržanje izvršitve dveh členov prostorske zakonodaje, ki dovoljujeta širitve območij stavbnih zemljišč do 5000 m2 zgolj s sklepom občinskega sveta. Menijo, da je bil ob podpori vlade celoten zakonodajni postopek zlorabljen za nekritično zadovoljevanje interesov posamičnih investitorjev na škodo javnega interesa. Na to so skupaj s strokovno javnostjo opozarjali že v času sprejemanja spornih zakonodajnih sprememb lanskega junija in novembra. Svoje argumente so podkrepili tudi z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije, ki je ob obeh spremembah zakonodaje opozorila na netransparentnost zakonodajnega postopka in na vgrajena korupcijska tveganja.
Državni zbor je lani po nujnem postopku najprej sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B), v katerem 29. člen prehodnih določb do 1. januarja 2015 omogoča širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 m2 zgolj s sklepom občinskega sveta. K sklepu je potrebno soglasje ministrstev, pristojnih za okolje in za prostor, ki lahko svoje mnenje podata v roku 15 dni, sicer se šteje, da se s posegom strinjata. Sprememba zakona je veljala za tiste občine, ki še niso sprejele občinskega prostorskega načrta. To »krivico« so poslanci popravili s sprejetjem Zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-C), ki je takšno ravnanje do 1. januarja 2015 dovolil vsem občinam. Poslanci in vlada so ob sprejemanju obeh zakonov v celoti preslišali opozorila strokovne javnosti, nevladnih organizacij in Komisije za preprečevanje korupcije.
Nevladne organizacije (PIC, Focus, Umanotera, Slovenski E-forum, IPoP, Zavod METRO SR, Mariborska kolesarska mreža, Zavod Tovarna) so v pobudi Ustavnemu sodišču zapisale, da je bilo s tem omogočeno širjenje območij stavbnih zemljišč in gradnja v povsem netransparentnem postopku, v katerega se javnost ne more vključiti. Obenem ni v zadostni meri zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč in drugih varovanih območij, še posebej na področjih ohranjanja narave, kulturne dediščine, varstva gozdov, vodnih virov in drugih naravnih dobrin. Sporna člena po njihovem mnenju uzakonjata sistemsko kršitev načel in postopka prostorskega načrtovanja ter iz postopkov tudi popolnoma izključujeta splošno in strokovno javnost. Takšna ureditev predstavlja neposredno kršitev 71. in 72. člena Ustave RS, ki določata, da zaradi smotrnega izkoriščanja zakon določa posebne pogoje uporabe zemljišč ter da je država dolžna skrbeti za zdravo življenjsko okolje. Kot je opozorila Komisija za preprečevanje korupcije pa je zaradi netransparentnosti postopka uzakonjena ureditev tudi idealna podlaga za razna koruptivna dejanja.
Zato podpisniki pobude za ustavno presojo trdijo, da popravki in popravki popravkov ZPNačrt, kot tudi sam postopek sprejemanja v Državnem zboru, kršijo določila Ustave RS, Aarhuške konvencije, Evropske konvencije o krajini, Alpske konvencije s protokoli, kot tudi temeljna načela samega Zakona o prostorskem načrtovanju.
Prostorsko načrtovanje je v Republiki Sloveniji s pravnega vidika urejeno zelo neracionalno, parcialno in notranje neusklajeno, režim prostorskega načrtovanja na državni in občinski ravni je različen, sodelovanje javnosti pri občinskem načrtovanju pa izrazito slabo urejeno. Marko Peterlin, koordinator Mreže za prostor, ki združuje večino pobudnic ustavne presoje pravi, da več sto predpisov, ki se nanašajo na področje urejanja prostora, skrbi navsezadnje predvsem za arbitrarnost pri odločanju o posegih v prostor. Za piko na i anarhiji v urejanju prostora pa je po njegovem mnenju poskrbel 29. člen prehodnih določb Zakona o prostorskem načrtovanju.
Pobuda za ustavno presojo
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti je bila pripravljena v okviru Mreže za prostor, ki s strokovno podporo in informiranjem krepi vlogo nevladnih organizacij ter lokalnih pobud za trajnostno in vključujoče urejanje prostora. Podprle so jo organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj ter Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo Slovenski E-forum.
Možnost širitve stavbnih zemljišč na Ustavnem sodišču
22. 02. 2013
Sporočilo za javnost Mreže za prostor
Osem nevladnih organizacij je v ponedeljek, 18. februarja 2013 na Ustavno sodišče poslalo pobudo za ustavno presojo in zadržanje izvršitve dveh členov prostorske zakonodaje, ki dovoljujeta širitve območij stavbnih zemljišč do 5000 m2 zgolj s sklepom občinskega sveta. Menijo, da je bil ob podpori vlade celoten zakonodajni postopek zlorabljen za nekritično zadovoljevanje interesov posamičnih investitorjev na škodo javnega interesa. Na to so skupaj s strokovno javnostjo opozarjali že v času sprejemanja spornih zakonodajnih sprememb lanskega junija in novembra. Svoje argumente so podkrepili tudi z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije, ki je ob obeh spremembah zakonodaje opozorila na netransparentnost zakonodajnega postopka in na vgrajena korupcijska tveganja.
Državni zbor je lani po nujnem postopku najprej sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B), v katerem 29. člen prehodnih določb do 1. januarja 2015 omogoča širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 m2 zgolj s sklepom občinskega sveta. K sklepu je potrebno soglasje ministrstev, pristojnih za okolje in za prostor, ki lahko svoje mnenje podata v roku 15 dni, sicer se šteje, da se s posegom strinjata. Sprememba zakona je veljala za tiste občine, ki še niso sprejele občinskega prostorskega načrta. To »krivico« so poslanci popravili s sprejetjem Zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-C), ki je takšno ravnanje do 1. januarja 2015 dovolil vsem občinam. Poslanci in vlada so ob sprejemanju obeh zakonov v celoti preslišali opozorila strokovne javnosti, nevladnih organizacij in Komisije za preprečevanje korupcije.
Nevladne organizacije (PIC, Focus, Umanotera, Slovenski E-forum, IPoP, Zavod METRO SR, Mariborska kolesarska mreža, Zavod Tovarna) so v pobudi Ustavnemu sodišču zapisale, da je bilo s tem omogočeno širjenje območij stavbnih zemljišč in gradnja v povsem netransparentnem postopku, v katerega se javnost ne more vključiti. Obenem ni v zadostni meri zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč in drugih varovanih območij, še posebej na področjih ohranjanja narave, kulturne dediščine, varstva gozdov, vodnih virov in drugih naravnih dobrin. Sporna člena po njihovem mnenju uzakonjata sistemsko kršitev načel in postopka prostorskega načrtovanja ter iz postopkov tudi popolnoma izključujeta splošno in strokovno javnost. Takšna ureditev predstavlja neposredno kršitev 71. in 72. člena Ustave RS, ki določata, da zaradi smotrnega izkoriščanja zakon določa posebne pogoje uporabe zemljišč ter da je država dolžna skrbeti za zdravo življenjsko okolje. Kot je opozorila Komisija za preprečevanje korupcije pa je zaradi netransparentnosti postopka uzakonjena ureditev tudi idealna podlaga za razna koruptivna dejanja.
Zato podpisniki pobude za ustavno presojo trdijo, da popravki in popravki popravkov ZPNačrt, kot tudi sam postopek sprejemanja v Državnem zboru, kršijo določila Ustave RS, Aarhuške konvencije, Evropske konvencije o krajini, Alpske konvencije s protokoli, kot tudi temeljna načela samega Zakona o prostorskem načrtovanju.
Prostorsko načrtovanje je v Republiki Sloveniji s pravnega vidika urejeno zelo neracionalno, parcialno in notranje neusklajeno, režim prostorskega načrtovanja na državni in občinski ravni je različen, sodelovanje javnosti pri občinskem načrtovanju pa izrazito slabo urejeno. Marko Peterlin, koordinator Mreže za prostor, ki združuje večino pobudnic ustavne presoje pravi, da več sto predpisov, ki se nanašajo na področje urejanja prostora, skrbi navsezadnje predvsem za arbitrarnost pri odločanju o posegih v prostor. Za piko na i anarhiji v urejanju prostora pa je po njegovem mnenju poskrbel 29. člen prehodnih določb Zakona o prostorskem načrtovanju.
Pobuda za ustavno presojo
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti je bila pripravljena v okviru Mreže za prostor, ki s strokovno podporo in informiranjem krepi vlogo nevladnih organizacij ter lokalnih pobud za trajnostno in vključujoče urejanje prostora. Podprle so jo organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj ter Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo Slovenski E-forum.
